Kdo je vodja in kaj pomeni biti dominanten?

V človeški psihologiji ima dominanca negativno konotacijo, saj jo večina enači z agresijo. Dominanca in agresija nimata popolnoma nič skupnega. Agresija ni stanje duha, ampak je samo reakcija na psihično stanje oziroma izkaz počutja psa. Pes je lahko agresiven, ko je prestrašen, živčen, paničen, ko nima možnosti za pobeg, ipd. Agresija je izkaz nestabilnega psihičnega stanja. Za razliko od agresije je dominanten posameznik umirjen, stabilen in odločen. S svojo držo telesa, ki odraža samozavest in svojo odločno energijo, s katero vzpostavlja stroga pravila, doseže, da mu ostali posamezniki instinktivno sledijo. Dominanten posameznik ni grob in nasilen! Psi, ki se z vso močjo zabijajo v ostale pse, jih spravijo na hrbet, stojijo nad njimi in jih zabijajo v pod niso dobri vodje. To so po energiji dominantni psi, ki pa niso imeli mentorja. To pomeni, da jih nihče ni naučil primernega vodenja in so v bistvu tirani. Takšno vedenje (ki ga velikokrat vidimo v pasjih parkih in v ostalih okoljih, kjer se druži večje število lastnikov psov in teh psov nihče ne vodi) je nesprejemljivo in bi ga moral človek ustaviti. Zavedati se je namreč potrebno, da so psi z nami že 30.000 let, kar pomeni, da so izgubili del svojega prvotnega instinkta, poleg tega pa le redko kateri pes v času svoje primarne socializacije živi s stabilnim krdelom. To dvoje nas pripelje do dejstva, da psi »po naravi« v večini nimajo več sposobnosti dobrih socialnih spretnosti, ampak jih je tega potrebno priučiti.

Zakaj je pomembno, da v procesu vzgoje razumemo krdelno psihologijo in pomen vodje?

Psi so bistveno manj intelektualno razviti kot človek, kar pomeni, da nimajo aparata za dojemanje naše kompleksne psihologije. Zato je nujno, da mi razumemo njihovo. To je absolutni pogoj za razumevanje njihovega vedenja v vseh situacijah in za sposobnost, da se postavimo na položaj vodje. S psom namreč ne gre skleniti partnerskega odnosa v smislu enakopravnosti. V trenutku, ko mislimo, da smo s psi enakopravni, so oni že na položaju višje. Tudi po naravi ne dominanten in psihično nestabilen pes se bo namreč postavil na položaj vodje, če bo precenil, da mi nismo vodje. Na tej točki imajo ljudje največ težav, ker poskušajo nestabilnega psa, ki vodi, prevzgajati z eno od obeh skrajnosti:

• Z nasiljem pod pretvezo korekcije (grobo cukanje psa na zatezni verigi, metanje »na bok«, kričanje, ipd), ali
• s preusmerjanjem pozornosti (dajanje priboljškov za vsako ceno v vsaki situaciji, da bi s tem dosegli, da pes ignorira okolico in je pozoren na nas).

V obeh primerih smo relativno neuspešni. Z nasiljem lahko dosežemo, da bo pes neko določeno vedenje nehal početi iz strahu pred posledicami, med tem ko se naš vsesplošni odnos z njim ne bo pretvoril v spoštljivo sledenje. Paradoksno nam bo pes sledil še manj. Tiran v živalskem svetu namreč ni vodja, ampak se takšna energija kaže kot popolnoma nestabilna in nedopustna. V naravi takšne posameznike krdelo izloči – nažene ali ubije. V primeru preusmerjanja pozornosti pa počnemo popolnoma nasprotno od tistega, kar je naš prvotni namen. Namesto ustavitve vedenja psa, to isto vedenje in nestabilno energijo dejansko nagrajujemo, saj ga hranimo takrat, ko je vznemirjen. Pes dobi na izbiro ali bo jedel, ali bo nadaljeval svoje odklonsko vedenje (saj nam v primeru, da pes ne je, ne ostane nobena alternativa). Ker se dominanten posameznik v pasji psihologiji ne pogaja, ampak prekinitev vedenja preprosto zahteva, je psom sistem prevzgoje s preusmerjanjem pozornosti popolnoma nerazumljiv in nenaraven.

Kaj je torej prava pot?

Po našem mnenju je najboljša pot za vzgojo in prevzgojo psa »balanced dog training« oziroma zdrava meja med korekcijo in nagrado s poudarkom na učenju samokontrole in umirjanja. To pomeni, da s korekcijo ustavimo neželeno vedenje in psa nagradimo, ko početje prekine. Korekcija nima popolnoma nobene povezave z nasiljem in bolečino, ampak gre zgolj za element presenečenja, ki nam omogoča, da psa v trenutku odklonskega vedenja z neko potezo presenetimo in s tem prekine vedenje ter postane pozoren na nas. Hrane ne uporabljamo za preusmerjanje pozornost ampak za nagrajevanje dobrih odločitev (nagradimo takrat, ko pes v neki situaciji ne reagira odklonsko). Vse bazira na umirjanju, saj je umirjena energija tista, h kateri živali instinktivno težijo. Vznemirijo se le situacijsko (na primer ko gredo na lov, ko se igrajo, ko se parijo, ipd), večino dneva pa preživijo v popolnoma umirjenem psihičnem stanju.

Ne ukvarjamo se samo z nekim dotičnim vedenjem oziroma vedenjsko težavo, ampak je program celosten, kar pomeni, da se dotaknemo vseh spektrov dela s psom in vseh pasjih potreb. Vodnika naučimo katere so primarne pasje potrebe in kako jih smiselno zadovoljiti. Naši programi temeljijo na samokontroli in umirjanju v vseh situacijah. To nam omogoča lažjo kontrolo nad psom v trenutkih, ki sicer povzročajo vznemirjenje (na primer ko na sprehodu vidi mačko ali drugega psa, ko čaka na hrano, ko čaka na sprehod, dobimo obiske, ipd). Ker ima krdelo instinktivno tendenco umiriti vznemirjene posameznike, psi zelo hitro razumejo kaj od njih pričakujemo. Tak način dela je za njih popolnoma naraven, zaradi česar se uspešnost pokaže relativno hitro. Psa učimo samokontrole in umirjanja preko dveh osnovnih vaj, ki jih potem prenašamo na različna okolja z vedno več motečimi dejavniki.

Cilj je, da je pes sposoben popolnoma mirno čakati na določenem prostoru tudi v parku, kjer okoli njega tečejo psi in kričijo otroci, ob enem pa je sposoben brez vlečenja na povodcu hoditi ob nogi tudi takrat, kadar pred njega skoči mačka.

Ti dve osnovni vaji sta baza za stabilen odnos med vodnikom in psom, kjer se pes vzpostavlja kot tisti, ki sledi. To je pogoj za popolno zaupanje tudi v situacijah, iz katerih bi pes sicer zbežal (na primer, ko poči petarda ali ko ga peljemo k veterinarju), prav tako pa je tak odnos pogoj za zanesljiv odpoklic. V programu uporabljamo zgolj in izključno transitional povodec, ki ga kupite pri nas. Preko tega povodca vas naučimo, kako nežno in popolnoma brez sile voditi psa in doseči, da vam sledi. Poleg povodca dobite tudi naše gradivo, v katerem so po stopnjah zapisane naše tehnike dela in nekaj teoretičnih osnov pasje psihologije. To vam omogoča, da lahko vedno preverite, če ste na pravi poti in ali ste kaj pozabili.

Filozofija za programom je, da če uspemo psa 30 do 90 dni držati v strogi rutini, v kateri nima možnosti za odklonsko vedenje, potem odklonsko vedenje izzveni. Stroga rutina pomeni, da imamo vedenje psa pod kontrolo 24 ur na dan. Kadar se s psom aktivno ne ukvarjamo (aktivno ukvarjanje pomeni aktiven sprehod, učenje trikov, cartljanje, ipd), mora biti pes popolnoma umirjen in nam ne sme ves čas slediti po stanovanju ali prosto tekati okoli. Dolžina stroge rutine je odvisna od psa in vaše odločnosti in predanosti delu. Ko se začne pes umirjati, lepo slediti in prekine odklonska vedenja, začnemo rutino rahljati. To pa nikakor ne pomeni, da pravila nehajo veljati! Naš sistem dela ni nekaj urni tečaj, ampak mora za resnično uspešnost postati življenjski slog. To pomeni, da določena pravila vedno znova vzpostavljamo in zahtevamo skozi celotno življenje s psom. Ker hierarhija ni statična, ampak se spreminja, je namreč nujno potrebno, da se v očeh psa vedno znova vzpostavljamo kot vodje. Napredek naših programov ni nujno viden čez noč, ampak je potrebno vztrajati in redno vaditi. Odvisen je od psa, vaše energije in vztrajnosti ter pripravljenosti na delo. Ker avtoritete ne moremo graditi za nekoga drugega, morajo po istem postopku in z istimi tehnikami delati vsi, ki so kakorkoli vpleteni v življenje psa. Mi vodimo psa samo na začetku, da ga naučimo obeh osnovnih vaj, v kasnejših stadijih pa ga vodite sami, med tem, ko mi vodimo vas.

Vzgoja psa ni servis, ki bi ga lahko namesto vas naredili mi! Za stabilnega in umirjenega psa, ki je neproblematičen v vseh situacijah, je potrebno odločno in mirno vztrajati, dokler pes določenih vedenj ne ponavlja več.